Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kolonizacija korenin čebule (Allium cepa L.) z arbuskularnimi mikoriznimi glivami v odvisnosti od načina inokulacije [Elektronski vir] = Colonization of onion (Allium cepa L.) roots by arbuscular mycorrhizal fungi depending on the inoculation method : magistrsko delo
    Šparemblek, Klemen
    V naravi živi 92 % vseh kopenskih rastlin v povezavi z mikoriznimi glivami, pri čemer je najpogostejši tip mikorize arbuskularna mikoriza, prisotna pri ca. 72 % teh rastlinskih vrst. Ta tip mikorize ... se je razvil že pred več kot 450 milijoni let in je imel ključno vlogo pri prehodu rastlin na kopno. Glive v mikoriznem odnosu rastlini povečajo površino za pridobivanje vode in mineralnih snovi in s tem pripomorejo k odpornosti rastline na stres, ki ga povzroči suša ali pomanjkanje mineralnih hranil. Gliva sama črpa vodo in mineralne snovi, ki jih nato prek arbuskulov, ki so drevesasti uvihki gliv v notranjosti celic korenine, dovaja rastlini. V zameno gliva od rastline dobi organska hranila in življenjski prostor. Arbuskularne mikorizne (AM) glive lahko poleg drugih vrst najdemo tudi pri različnih vrstah iz rodu Allium, na primer v rizosferi in koreninah čemaža (Allium ursinum L.). V nalogi smo raziskali, ali dodatek naravnega inokuluma, ki ga sestavljajo korenine in rizosfera čemaža, vplivajo na stopnjo kolonizacije korenin čebule (Allium cepa L.) z AM glivami, saj sta rastlini sorodni in pripadata istemu rodu Allium. Preučili smo tudi vpliv vnosa komercialnega inokuluma AM gliv ter oba načina inokulacije primerjali med seboj. Mikorizacijo smo kvalitativno (prisotnost in količina arbuskulov) in kvantitativno (stopnja kolonizacije korenin) ocenili z mikroskopiranjem, z namenom ugotoviti, če in v kakšni meri kateri od uporabljenih načinov inokulacije pozitivno vpliva na stopnjo kolonizacije čebule z AM glivami. V eksperimentu smo imeli šest obravnavanj: vrtna tla brez dodatkov, vrtna tla z dodatkom rizosfere čemaža (naravni inokulum) in vrtna tla z dodatkom komercialnega inokuluma, vsako v predhodno avtoklaviranih tleh in v neavtoklaviranih vrtnih tleh. V vzorcih smo izračunali frekvenco delov korenin z glivo (F), intenziteto mikorize (M), intenziteto v koloniziranih delih korenin (m), gostoto arbuskulov v koreninski skorji (A) in gostoto arbuskulov v delu korteksa z mikorizno kolonizacijo (a). Rezultati so pokazali, da so bile korenine čebule brez dodanih inokulumov v neavtoklaviranem substratu že močno kolonizirane, medtem ko je v avtoklaviranem substratu brez dodanih inokulumov kolonizacija ostala zelo nizka oz. blizu nič. V avtoklaviranih vrtnih tleh sta tako komercialni kot naravni inokulum povečala frekvenco delov korenin z glivo v primerjavi s kontrolo, pri čemer pa se učinek ni razlikoval glede na tip inokuluma. V neavtoklaviranih vrtnih tleh je dodatek komercialnega inokuluma zmanjšal intenziteto mikorize v koreninah čebule v primerjavi s kontrolnim vzorcem (neavtoklavirana vrtna tla brez inokulumov). Raziskava dokazuje, da so neintenzivno obdelana vrtna tla lahko že sama po sebi dober vir avtohtonih AM gliv in dodatna inokulacija ni potrebna. Poudarja tudi potrebo po preverjanju učinkovitosti in konsistence komercialnih mikoriznih inokulumov in izpostavlja pomisleke o njihovi splošni uporabi.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Šparemblek], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 250671875

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico