ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Trajnostni razvoj in strateško načrtovanje : študija primera rabe umetne inteligence za pripravo izhodišč za podnebno nevtralno mesto do leta 2030 : [projekt AI@MissionCities] : končno poročilo
    Balažic, Nadja ...
    V prizadevanjih, da bi zmanjšali količino prometa in energije, ki jo porabijo (predvsem) poslovni objekti, se je del udeleženih oz. 1. skupina na projektu (v sestavi: Nadja Balažic, Hana Garbijelčič, ... Tadej Mavsar in Luka Radičević) osredotočila na t. i. hibridne oblike dela, kot dokaj atipičen ukrep, ko gre za doseganje trajnostnih ciljev. S »hibridizacijo« delovnega procesa smo zajeli naslednje oblike dela: uvedbo štiridnevnega delovnega tedna oz. delovnika (32 ur dela na teden), 1 možnost dela od doma in satelitske pisarne (Holeiciuc, 2023; Rolt, 2023); osredotočili pa smo se na mesto Ljubljana, in sicer na območje Mestne občine Ljubljana (MOL). Vpliv naštetih treh hibridnih ukrepov oz. oblik dela je v pogovorih o doseganju podnebne nevtralnosti mest pogosto spregledan, čeprav ravno uvedba le-teh lahko reši dva izziva hkrati, in sicer: zmanjšanje količine prometa in posledično tudi onesnaževanje, ter zmanjšanje porabe energije v poslovnih prostorih. Kljub temu pa je pomembno omeniti, da zgolj sprememba delovnega sistema ne zadošča za popolno razogljičenje mesta do leta 2030 (Kurland in Baley, 1999; Bloom in drugi, 2015). Zato se morajo deležniki, kot je MOL, posvetiti tudi drugemu vidiku, prav tako ključnega pomena, ki je ozaveščanje prebivalcev in podjetij o pomembnosti cilja podnebne nevtralnosti. Znotraj raziskave smo preučevali tudi načine izobraževanja in spodbujanja lokalnih prebivalcev in podjetij k okoljsko odgovornemu ravnanju. V okviru projekta smo z metodo analize in interpretacije nekaterih primarnih (npr. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1) in večinoma sekundarnih virov raziskali, kako lahko MOL z uvedbo naštetih treh oblik hibridnega dela zmanjša ogljični odtis mesta in tako pripomore k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2030. Teoretski del projekta smo uporabili za primerjavo s podatki o dnevnih migracijah zaposlenih na MOL, katere smo za ta namen pridobili in analizirali. Skupaj je bilo v analizo vključenih 549 zaposlenih, ki skupno prevozijo približno 3,252 kilometrov dnevno znotraj meja MOL, kjer so upoštevane samo poti v službo. 1 Več o tem v podpoglavju o štiridnevnem delovniku. 6 Pomemben metodološki del projekta so bila orodja umetne inteligence. 2 Preiskovali smo namreč možnosti uporabe le-teh pri uvedbi štiridnevnega delovnika, dela od doma in satelitskih pisarn s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti mesta Ljubljana. Orodja, ki smo jih tako glede na dostopnost, kot tudi glede na primernost, izbrali, so: OpenAI’s ChatGPT-4 (dalje ChatGPT), Quillbot (dalje Quillbot), Grammarly (dalje Grammarly), Zapier (dalje Zapier) ter MyOpenCourt (dalje MyOpenCourt). Orodja smo uporabljali tako za pomoč pri načrtovanju dela in pripravi izhodišč, kot tudi za obdelavo podatkov MOL ter analizo možnih koristi in ujemanj s trajnostnimi cilji mesta Ljubljana. Umetna inteligenca, zlasti t. i. veliki jezikovni modeli (ang. large language models, kot je ChatGPT) je zagotovila vpoglede, ki so pomagali optimizirati urnike dela in določili najboljše lokacije za vzpostavitev satelitskih pisarn. Ključno priporočilo za MOL, ki bi ga izpostavili, je vpeljava hibridne strategije, ki združuje delo od doma in manjši obseg dela (nekaj ur manj na teden), s ciljem doseganja ravnovesja med produktivnostjo in trajnostjo. Vzpostavitev vsaj ene satelitske pisarne pa bi prispevala k uravnovešanju potrebe za delo na daljavo ter potrebe za fizičen stik in sodelovanje. Pri strateškem urbanističnem načrtovanju za trajnost je bila učinkovitost umetne inteligence pri analizi podatkov (pridobljenih od MOL) in zagotavljanju podpore pri odločanju bistvenega pomena. Med ostalimi priporočili je treba izpostaviti ozaveščanje javnosti in spodbujanje podjetij k sodelovanju pri pobudah za ogljično nevtralnost, kjer bi bil MOL primer dobre prakse uvedbe hibridnih načinov dela s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti mesta. Tovrstne pobude bi namreč značilno prispevale k zmanjšanju prometnih zastojev in emisij, spodbujanju sodelovanja in trajnostne mobilnosti ter povečanju produktivnosti in sreče zaposlenih (Bolino in Phelps, 2023). V luči prizadevanj mesta Ljubljana, da bi izboljšala kakovost življenja, zmanjšala obremenitve okolja in ohranila svoj položaj trajnostne prestolnice, bodo analiza in ugotovitve služile kot podlaga za nadaljnje raziskave in odločanje o izvajanju teh načel v mestu.
    Type of material - research report ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, dec. 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 206537731

No library within the COBISS.SI system holds a copy of this material.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry