ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Epistemologija škodljivih prepričanj [Elektronski vir] : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retoriko : doktorska disertacija
    Šetar, Niko
    Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu s preučitvijo vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v ... teh mehanizmih in procesih. Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki na splošno konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib. Naslednji štirje deli doktorske disertacije se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane "kulture post-resničnosti". Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin. Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne dejavnike, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh dejavnikov določi spoznavne hibe sprejemnikov ter dejavnike in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [N. Šetar], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 210202115