ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vpliv življenja z osebami s posebnimi potrebami na samopodobo in odnose staršev in sorojencev [Elektronski vir] = Effect of living with a person with disabilities on the self-concept and attitudes of parents and siblings : magistrsko delo
    Leskovec, Tinkara
    Nobena družina ni enaka drugi družini, zato je dinamika družin s osebami posebnimi potrebami še toliko bolj edinstvena. Odraščanje in življenje z osebo s posebnimi potrebami vplivata na vse ... družinske podsisteme, pa tudi na odnose in samopodobo družinskih članov. Glavni cilj magistrske naloge je bil raziskati samopodobo družinskih članov in odnose med različnimi podsistemi. V okviru raziskave sem preučevala tudi vpliv sociodemografskih podatkov na odnos in samopodobo. Uporabila sem kvantitativni pristop ter deskriptivno in vzročno-posledično neeksperimentalno metodo. Vprašalnik je izpolnilo 32 družin oseb s posebnimi potrebami, 50 staršev in 47 sorojencev. Rezultati so pokazali, da imajo starši in otroci pozitivno samopodobo na vseh področjih. Izjema so sorojenci, starejši od 19 let, ki so izrazili višjo stopnjo tesnobe in občutka, da njihovo življenje nima smisla. Starši in otroci menijo, da so njihovi odnosi povezani in iskreni; starši ocenjujejo odnose kot nizko konfliktne, otroci pa kot srednje konfliktne. Partnerji so s svojim odnosom zelo zadovoljni, otroci pa menijo, da jih starši upoštevajo in jih imajo za odgovorne posameznike, kar potrjuje tudi mnenje staršev o povezanosti odnosa. Otroci so ocenili, da imajo včasih negativen odnos do vseh sorojencev, sicer pa do njih doživljajo pozitivna čustva in imajo pozitivno mnenje o odnosu. V drugem delu raziskave sem ugotovila, da sociodemografski podatki, kot so spol, kraj bivanja in socialno-ekonomski status v nadaljevanju SES, pomembno vplivajo na socialno spoprijemanje staršev s težavami. Ugotovila sem, da so matere bolj socialno prilagodljive kot očetje in da so starši na podeželju bolj prilagodljivi kot starši v mestih. Višji SES staršev pozitivno vpliva na njihovo delovno samozavest, medtem ko ima nizek SES negativen učinek na splošno samozavest. Pokazalo se je tudi, da kombinirane oblike posebnih potreb negativno vplivajo na oceno smisla življenja. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da imajo otroci iz podeželskih območij višjo socialno samopodobo. Ugotovila sem, da sestre doživljajo višjo stopnjo tesnobe, vendar imajo hkrati boljšo socialno in telesno samopodobo v primerjavi z brati. Izkazalo se je tudi, da bratje in sestre, ki doživljajo stigmo, izražajo nižjo stopnjo smiselnosti življenja in doživljajo višjo stopnjo tesnobe. Na področju odnosov sem ugotovila, da kraj bivanja vpliva na konfliktno naravo odnosov in da so ti odnosi manj konfliktni na podeželju. Družine z višjim SES so po mnenju staršev bolj povezane. Izkazalo se je tudi, da so v družinah, kjer člani doživljajo stigmatizacijo, odnosi bolj kohezivni, po drugi strani pa otroci menijo, da so odnosi bolj konfliktni. Ugotovila sem, da so konflikti pogostejši v družinah z osebami s kombiniranimi motnjami. Ugotovila sem tudi, da matere menijo, da imajo z otrokom bolj povezan odnos in da starši v mestu v primerjavi s starši na podeželju pogosteje menijo, da so odnosi manj konfliktni. V družinah z več člani otroci menijo, da jih starši v odnosu spoštujejo, v družinah s štirimi ali osmimi člani pa otroci menijo, da imajo starši občutek, da se lahko zanesejo nanje. Raziskava je tudi pokazala, da mlajši bratje in sestre svoje vedenje do sorojencev ocenjujejo kot bolj sprejemljivo v primerjavi s starejšimi. Ugotovljeni so bili tudi negativni učinki SES in kraja bivanja na odnos med partnerjema. Magistrsko delo sem zaključila z ugotovitvami, da bi podporne skupine, psihosocialna pomoč in druge sistemske spremembe pozitivno vplivale na življenje družin oseb s posebnimi potrebami.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [T. Leskovec], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 220924675

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry