ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Avtomatska analiza izbranih člankov o računalniškem mišljenju [Elektronski vir] = Automatic analysis of selected articles on computational thinking : magistrsko delo
    Lazić, Vesna, poučevanje
    V magistrskem delu smo analizirali povzetke člankov o računalniškem mišljenju. Za ta namen smo uporabili metode umetne inteligence, in sicer strojno učenje, računalniško analizo besedila in ... semantične tehnologije. S tem smo pridobili vpogled v koncepte računalniškega mišljenja. Obravnavali smo raziskovalne članke o računalniškem mišljenju treh znanih bibliografskih baz: Google Scholar, Scopus in Semantic Scholar. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali različne definicije računalniškega mišljenja, spretnosti in veščine, ki jih računalniško mišljenje obsega. Znanja in spretnosti računalniškega mišljenja smo povezali s cilji, ki jih vsebuje slovenski učni načrt za neobvezni in obvezni izbirni predmet računalništvo v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter s cilji, ki jih določa kurikul ACM K-12. Opisali smo računalniško analizo besedilnih dokumentov, pri čemer nam je bilo v pomoč orodje OntoGen, ki omogoča analizo, razvrščanje in vizualizacijo besedilnih dokumentov ter združevanje dokumentov v skupine. V empiričnem delu smo opisali analizo povzetkov člankov izbranih bibliografskih baz in rezultate analize, pri čemer je bil poudarek na tem, na kakšen način so članki razporejeni v različne skupine glede na različne dejavnike: komu so namenjeni (učiteljem računalništva, splošnim učiteljem, raziskovalcem – akademikom), katero starostno skupino učencev oziroma raven izobraževanja naslavljajo (osnovnošolsko, srednješolsko, akademsko), katere spretnosti (kodiranje, algoritme, abstrakcije, dekompozicijo, razpoznavanje vzorcev), pristope (projektno delo, problemsko učenje, raziskovalno učenje in podobno) in okolja (računalništvo brez računalnika, programiranje z delčki, tekstovno programiranje, fizično računalništvo in podobno) obravnavajo ter na kateri kontekst učenja se nanašajo (povezava z učnim načrtom določenega predmeta, medpredmetno povezovanje, aktivnosti za prosti čas). Z analizo člankov in njihovim razporejanjem v skupine ter z ugotavljanjem njihovih ključnih razlik in podobnosti smo želeli pridobiti širši vpogled v to, komu so ti članki namenjeni. Z analizo smo ugotovili, da Google Scholar nagovarja raziskovalce – praktike, učitelje, študente in vse, ki iščejo primere dobre prakse, Scopus služi predvsem raziskovalcem – akademikom, institucijam, strokovnjakom in oblikovalcem politik, ki se ukvarjajo z akademskimi raziskavami na področju računalniškega mišljenja, medtem ko je Semantic Scholar namenjen predvsem strokovnjakom in novim udeležencem iz različnih znanstvenih in tehničnih disciplin, ki jih zanima integracija računalniškega mišljenja v njihovo poklicno prakso. Scopus poudarja akademske raziskave in področje računalniškega izobraževanja (Computing Education Research – CER) ter zagotavlja celovit pregled. Google Scholar pa se osredotoča na praktične vidike, zaradi česar je dragocen vir za učitelje, ki izvajajo računalniško mišljenje v razredu. Raziskovalci lahko izberejo vir, ki ustreza njihovim potrebam: Scopus za akademske raziskave, Semantic Scholar za splošen pregled in Google Scholar za praktične ideje za učilnico.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [V. Lazić], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 221664003

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry