ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Izkušnja smrti zakonca oz. partnerja ter dejavniki tveganja za moteno žalovanje pri ženskah : doktorska disertacija
    Chuuya, Brigita
    Doktorska disertacija z naslovom Izkušnja smrti zakonca oz. partnerja ter dejavniki tveganja za moteno žalovanje pri ženskah zajema tematiko ranljivosti po smrti zakonca/partnerja, kritiziranje ... samega sebe, pomiritev samega sebe, vero v posmrtno življenje, posvečenost zakona. Kljub temu da temo smrti, žalovanja in spoprijemanja z izgubo odrivamo iz našega prostora, je to izkušnja, ki jo bo doživela večina žensk v partnerskih/zakonskih odnosih. Smrt ljubljene osebe je nekaj, čemur ne moremo ubežati, zato je smiselno, da se z njo soočimo. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 168 udeleženk ženskega spola, ki so v svojem življenju že doživele izkušnjo smrti zakonca/partnerja in so stare med 30 in 60 let. Od smrti zakonca/partnerja je minilo eno leto in pol do pet let. Način smrti zakonca/partnerja je bil bodisi bolezenski vzrok bodisi nenadna smrt. S pomočjo vprašalnikov: Lestvice odnosa do žalovanja odraslih (AAG), vprašalnika Oblike kritiziranja samega sebe in lestvica pomiritve samega sebe (FSCRS), Lestvice prepričanj v posmrtno življenje (BA Scale) in Revidirane lestvice posvečenosti zakona, smo potrdili tri zastavljene hipoteze. Posameznice, ki v večji meri kritizirajo same sebe in zmorejo v manjši meri pomiriti same sebe, izražajo po smrti zakonca/partnerja večjo stopnjo ranljivosti. Posameznice, ki imajo višjo stopnjo vere v posmrtno življenje, izražajo po smrti zakonca/partnerja manjšo stopnjo ranljivosti. Posameznice, ki izražajo višjo stopnjo posvečenosti zakona z umrlo osebo, izražajo po smrti zakonca/partnerja manjšo stopnjo ranljivosti. Četrto hipotezo smo delno potrdili. Ugotovljeno je, da ženske, ki so partnerja izgubile zaradi nenadne smrti, izražajo večjo preplavljenost, višjo stopnjo ranljivosti ter večje težave z odpornostjo in samopomiritvijo v primerjavi s tistimi, ki so partnerja izgubile po dlje trajajoči bolezni. Nenadna smrt povzroči večji šok in oteži proces žalovanja, kar lahko vodi v zapleteno žalovanje in večjo čustveno ranljivost. Razlike pri veri v posmrtno življenje, prisotnosti Boga in svetih/sakralnih kvalitetah zakona med skupinama niso bile ugotovljene, kar nakazuje, da ti vidiki s tipom izgube niso povezani. Rezultati poudarjajo potrebo po specifičnih podpornih strategijah za žalujoče ob nenadni izgubi. Peto hipotezo smo prav tako delno potrdili. Multipla regresijska analiza je pokazala, da čas, ki je pretekel od smrti zakonca/partnerja, pomembno vpliva na ranljivost žalujočih oseb. Daljše obdobje vodi v nižjo stopnjo ranljivosti. To pomeni, da daljši časovni odmik od izgube omogoča lažje soočanje z žalovanjem. Čeprav starost, izobrazba in ekonomski položaj žalujočih v tej raziskavi niso pokazali statistično pomembnega vpliva na ranljivost, se nakazuje trend, da bi lahko višja izobrazba in boljši ekonomski položaj prispevala k nižji ranljivosti. Ne glede na to, da je izguba bližnje osebe za vsakogar individualna izkušnja, obstajajo določeni dejavniki, ki lahko to izkušnjo izboljšajo ali pa poslabšajo oziroma jo naredijo še bolj težavno za spoprijemanje. Zato je potrebno, da poznamo dejavnike, ki olajšajo žalovanje po smrti zakonca/partnerja. Če poznamo dejavnike, ki zmanjšujejo ranljivost po smrti zakonca/partnerja, se lahko posameznice z večanjem teh dejavnikov lažje spoprimejo s tako težko izkušnjo, kot je izguba življenjskega sopotnika. Povečanje teh dejavnikov ne le olajša soočanje z izgubo, ampak zmanjša tudi možnost za zaplete v procesu žalovanja. Takšna izkušnja je težka sama po sebi in čeprav večina žensk, ki izgubi svojega partnerja/zakonca, na začetku misli, da je njihova bolečina največja in da si bodo težko opomogle, se lahko okrevanje po takšni izkušnji oziroma ranljivost po smrti ljubljene osebe razlikujeta glede na različne dejavnike. Večja stopnja vere v posmrtno življenje znižuje stopnjo ranljivosti po smrti ljubljene osebe. Prav tako jo znižujeta tudi nižji stopnji samokritičnosti (samokritičnost v smislu nezadostnosti in sovražnosti). Stopnjo ranljivosti po smrti ljubljene osebe znižujeta tudi zmožnost samopomiritve in posvečenost zakona. Pod slednje spadata dojemanje prisotnosti Boga v zakonu z umrlo osebo in dojemanje svetih/sakralnih kvalitet zakona z umrlo osebo. Ugotovitve kažejo, da ranljivost po izgubi zakonca/partnerja zmanjšuje tudi daljše obdobje, ki je minilo od smrti. Pomanjkanje teh dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj motenega žalovanja, saj večja izpostavljenost dejavnikom tveganja privede do večje čustvene stiske in oteži proces prilagajanja na izgubo. V drugem, pretežno kvalitativnem delu raziskave smo želeli dopolniti ugotovitve iz kvantitativnega dela raziskave, ki se je dotikal teme vere v posmrtno življenje. V kvalitativni del raziskave je bilo vključenih 18 udeleženk, ki so v svojem življenju že doživele izkušnjo smrti zakonca/partnerja in so stare med 30 in 60 let. Od smrti zakonca/partnerja je minilo eno leto in pol do pet let. Način smrti zakonca/partnerja je bil bolezenski vzrok. Za namene kvalitativnega dela raziskave doktorske disertacije smo uporabili polstrukturiran intervju, ki je bil predhodno pripravljen. Pokrival je naslednja vsebinska področja: splošna vprašanja o posmrtnem življenju, razvoj vere v posmrtno življenje, posmrtno življenje v povezavi z umrlim partnerjem, vera v posmrtno življenje kot zaščitni dejavnik, pogovor z drugimi o posmrtnem življenju. Raziskovanje v kvalitativnem delu smo v veliki večini namenili ugotavljanju, katere vidike vere v posmrtno življenje udeleženke raziskave povezujejo z izgubo zakonca/partnerja oziroma s procesom žalovanja po njej (oziroma katere vidike dinamike vere v posmrtno življenje po izgubi bližnje osebe izpostavljajo). Izpostavljena so 4 glavna področja, in sicer Dojemanje posmrtnega življenja, Pot do vere ali nevere v posmrtno življenje, Odnos z umrlo osebo po smrti in Pomoč žalujočemu. Naštetim področjem je smiselno nameniti več pozornosti v prihodnosti, tako teoretično kot pri kliničnem delu z žalujočimi, saj je tema posmrtnega življenja kljub temu, da večina odraslih verjame v posmrtno življenje, pogosto izključena iz pogovorov ali pa se ji močno izogibamo. Z vprašanji vezanimi na vero v posmrtno življenje pa se srečuje velika večina žalujočih in so v procesu žalovanja in soočanja z izgubo bližnje osebe zanje pomembna. Doktorska disertacija prikazuje, da je v procesu žalovanja, soočanja z izgubo partnerja/zakonca pomembno bolje razumeti ranljivost po smrti bližnje osebe, prav tako tudi pomiritev samega sebe, več vidikov samokritičnosti, vero v posmrtno življenje in vidike posvečenosti zakona. Vse našteto se žalujočih v procesu žalovanja pomembno dotakne. Pričujoče delo predstavlja pomemben doprinos k osvetlitvi in dojemanju širšega razumevanja žalovanja žensk, ki so izgubile partnerja/zakonca. Obravnavanim temam, sploh pa njihovi povezavi, ne v svetu, sploh pa v slovenskem prostoru, ni namenjeno veliko raziskovalnega prostora. Rezultati raziskovalnega dela prinašajo pomemben doprinos tako za žalujoče kot za klinično prakso tistih, ki delajo z žalujočimi, saj ponujajo priložnost za razmislek, katere teme je smiselno krepiti in nasloviti z osebami, ki so izgubile ljubljeno osebo.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [B. Chuuya Jezeršek], 2025
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 239844867

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Theology, Ljubljana Ljubljana TEOF reading room 1 cop.
National and University Library, Ljubljana Ljubljana NUK reading room 1 cop.
not for loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry