ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Prostorska analiza javne infrastrukture za polnjenje električnih vozil v izbranih evropskih mestih z uporabo GIS [Elektronski vir] : diplomsko delo = Spatial analysis of public electric vehicle charging infrastructure in selected european cities using GIS : bachelor's thesis
    Ibrahim, Engin
    Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja ... iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Celje : [E. Ibrahim], 2025
    Language - english
    COBISS.SI-ID - 255779331

    Link(s):

    Digital Library of the University of Maribor – DLUM

Shelf entry