ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Ozaveščenost staršev glede vpliva sesalnih navad na govorni razvoj otrok [Elektronski vir] = Parents’ awareness of non-nutritive sucking habits and their impact on children’s speech development : magistrsko delo
    Zupanc, Tanja, 2001-
    Sesalne navade, kot so uporaba dude, sesanje prsta in dolgotrajna uporaba stekleničke, so v zgodnjem otroštvu pogost pojav. Čeprav so v prvih mesecih življenja običajen del razvoja, lahko njihovo ... dolgotrajno vztrajanje negativno vpliva na orofacialne strukture, oblikovanje griza ter govorni razvoj otrok. Starši imajo pri vzpostavljanju in prenehanju teh navad ključno vlogo, zato je njihova ozaveščenost bistvenega pomena za pravočasno preventivo in intervencijo. V teoretičnem delu naloge je predstavljen stomatognatni sistem ter tipičen razvoj oromotoričnih funkcij, kot so sesanje, žvečenje, požiranje, hranjenje, dihanje in govor. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom, ki vplivajo na razvoj orofacialnega področja, med njimi dihanju na usta, hranjenju ter pretirani uporabi dude. Podrobno so opisane vrste sesalnih navad in njihov vpliv na mišične funkcije, požiranje, oblikovanje griza in govorne sposobnosti. Obravnavana je tudi vloga staršev pri preprečevanju in odpravljanju navad, pomen ozaveščanja in preventivnih ukrepov ter multidisciplinarni pristop, ki povezuje logopedsko, ortodontsko in pediatrično stroko. Empirični del temelji na kvantitativni presečni raziskavi, ki je bila izvedena na vzorcu 209 mater otrok različnih starosti. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga sestavili in uporabili za namen naše raziskave. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so starši ozaveščeni o vplivu sesalnih navad na govorni razvoj otrok in kako se ta ozaveščenost povezuje s trajanjem ter pogostostjo navad. Prav tako nas je zanimalo, ali na stopnjo ozaveščenosti vplivajo stopnja izobrazbe, število otrok v družini, starševske izkušnje s sesalnimi navadami iz lastnega otroštva ter kako je čas dojenja povezan s trajanjem sesalnih navad v kasnejšem obdobju. Ugotovitve so pokazale, da je večina otrok s sesalnimi navadami vztrajala po 18. mesecu starosti. Splošna ozaveščenost staršev glede vpliva sesalnih navad na govorni razvoj otrok je bila v naši raziskavi dokazano visoka. Statistično značilno smo potrdili, da je nižja ozaveščenost staršev povezana z daljšim trajanjem navad; daljše trajanje je bilo povezano tudi z večjo verjetnostjo kasnejših artikulacijskih težav ter z večjo pojavnostjo neustreznega griza. Daljše dojenje je bilo dokazano kot zaščitni dejavnik pred daljšimi sesalnimi navadami. Povezav ozaveščenosti staršev glede vpliva sesalnih navad na govorni razvoj z dnevnim časom sesanja, stopnjo izobrazbe matere, številom otrok v družini in starševsko izkušnjo sesanja nismo potrdili.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Kranj [i. e. Ljubljana] : [T. Zupanc], 2025
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 263378179

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry