VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Epistemološki vidik religioznega izkustva : diplomsko delo
    Kuhar, Gregor, 1985-
    Religiozne izkušnje že od nekdaj burijo človeško domišljijo, spodbujajo špekulacije in vprašanja o njihovi naravi, o nadnaravnem, o bogu ter pogosto veljajo za nekakšen temelj vednosti. Do pojava ni ... ravnodušna niti moderna filozofija, natančneje spoznavna teorija, ki s pomočjo filozofskih argumentov poskuša dokazati spoznavno moč religioznih izkušenj ali tudi nasprotno tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez dodatne teološke utemeljitve) ne morejo zagotoviti zanesljive vednosti. Drugo izmed zgornjih dveh tez smo poskušali dokazati tudi v tej nalogi. Najprej smo spoznali nekatera splošna vprašanja, ki zadevajo spoznavno vrednost religioznih izkušenj, nekatere definicije in klasifikacije religioznih izkušenj, pojav pa smo za namen te naloge tudi definirali in klasificirali. Nato smo spoznali različne strategije upravičenja vednosti in jih aplicirali na pojav religioznih izkušenj. Poskušali smo ugotoviti, ali so religiozne izkušnje same na sebi lahko temelj vednosti, dokaz za resničnost naših religioznih prepričanj, ali pa prinašajo t.i. intuitivno oziroma samo-evidentno vednost. Pri tem smo za namen naloge izločili reliabilistično oziroma eksternalistično strategijo upravičenja vednosti, saj pri religioznih izkušnjah - za razliko od "običajne" čutne zaznave - ne moremo trditi, da gre za izkustvo, ki bi prima facie prinašalo resnično vednost: religioznih izkušenj že zaradi njihovih pojavnih lastnosti ne moremo smatrati za prima facie zanesljiva izkustva. Tako smo za namen naloge sprejeli internalistično strategijo upravičenja vednosti, iz katere izhaja, da nam morajo biti razlogi za upravičenje spoznavne vrednosti religioznih izkušenj poznani. Nato smo podrobneje spoznali nekatere lastnosti religioznih izkušenj. Določene izmed njih (privatnost in posledična nepreverljivost izkušenj, vloga naše interpretacije in "kulturnih okvirov" pri izkušnji, zmožnost povzročanja religioznih in njim podobnih izkušenj z naravnimi pojavi) vzvratno potrjujejo naše sklepe iz prejšnjih poglavij, hkrati pa nas soočajo z naturalistično razlago pojava religioznih izkušenj, ki smo jo preučili v naslednjem koraku. Pri tem se nismo naslanjali zgolj na filozofske argumente, ampak smo (sicer zelo v grobem) spoznali nekatere psihološke in nevrološke ugotovitve. Soočili smo se tudi s tezami, da je naturalistični (znanstveni) pogled na svet ali na konkreten pojav zgolj eden izmed različnih in enakovrednih pogledov. To tezo smo zavrnili z dokazovanjem (tega vprašanja sicer nismo podrobno razdelali, temveč smo se ga zgolj površno dotaknili), da je naturalistični, predvsem pa znanstveni pristop spoznavno kvalitativno različen od drugih epistemoloških sistemov, npr. od različnih religioznih doktrin. Na podlagi teh sklepov smo nadalje izpeljali tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez kakršnekoli dodatne utemeljitve) ne morejo biti temelj naše vednosti, garant za resničnost naših religioznih prepričanj, niti t.i. intuitivna oziroma samo-evidentna spoznava. Dotaknili smo se vprašanja, kaj privzetje naturalistične (znanstvene) razlage pojavov religioznih izkušenj pomeni za naša (religiozna) prepričanja. Že v uvodu smo prikazali, da sprejetje naturalistične razlage religioznih izkušenj prinaša neobhodne posledice za vsaj del naših religioznih prepričanj, saj so religije vsaj delno utemeljene tudi na prepričanju, da so določeni izbrani posamezniki izkusili oziroma spoznali boga, božanstvo ali kakšen drug aspekt nadnaravnega - kar pa religije smatrajo za vzvraten dokaz o pravilnosti njihovih religioznih doktrin, medtem ko religiozne doktrine hkrati utemeljujejo verodostojnost religioznih izkušenj. S sprejetjem naših sklepov je ta krožni sklep ovržen. V zadnjem delu naloge smo preučili tudi fenomenološko kritiko argumenta religiozne izkušnje, ki podvomi v nekatere predpostavke našega preučevanja, in poskušali ugotoviti, kaj to pomeni za naše dosedanje dokazovanje.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [G. Kuhar], 2010
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 17906184

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico