VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Klientovo doživljanje spremembe v skupinski obravnavi spolnega nasilja v otroštvu po metodi relacijske družinske terapije : doktorska disertacija
    Greif, Kristina
    Spolno nasilje v otroštvu je resen družbeni problem, saj naj bi bila spolno zlorabljena vsaka peta deklica, spolno zlorabljenih dečkov pa je nekoliko manj. Spolna zloraba lahko travmatično zaznamuje ... otroka za vse življenje. Veliko raziskav namreč kaže, da je spolno nasilje v otroštvu in adolescenci velik dejavnik tveganja za psihične, čustvene, kognitivne, vedenjske, fizične in medosebne težave, tako v kratkoročnem, kot v dolgoročnem smislu. Precej raziskav prav tako kaže, da imajo posamezniki, ki so bili v otroštvu žrtve spolnega nasilja, več težav kot posamezniki, ki niso bili žrtve spolnega nasilja. V doktorski disertaciji smo zato želeli raziskati razlike v težavah med posamezniki, ki so bili spolno zlorabljeni v otroštvu, in posamezniki, ki niso bili nikoli zlorabljeni, prav tako pa tudi globlje doživljanje žrtev spolne zlorabe, ki so se vključile v skupinsko terapevtsko obravnavo po modelu relacijske družinske terapije. Doktorska disertacija z naslovom Klientovo doživljanje spremembe v skupinski obravnavi spolnega nasilja v otroštvu po metodi relacijske družinske terapije je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opisali pojav spolnega nasilja v otroštvu, pri čemer smo se osredotočili na opredelitve in definicije spolne zlorabe, na razširjenost spolnih zlorab in na razkrivanje ter obravnavanje spolne zlorabe. V drugem poglavju teoretičnega dela smo predstavili posledice spolnega nasilja v otroštvu, tako da smo opisali dejavnike, ki vplivajo na posledice spolnega nasilja, kratkoročne in dolgoročne posledice, vedenjske odzive žrtev ter vpliv travme na možgane. Nadaljevali smo z izbranimi posledicami spolnega nasilja, in sicer: individualni problemi, agresija, samokontrola in čustveno odzivanje. V četrtem delu smo predstavili model relacijske družinske terapije in spolno nasilje, v zadnjem poglavju teoretičnega dela pa smo obravnavali širši vidik razumevanja spolne zlorabe v Svetem pismu, tako v Novi, kot v Stari zavezi. Sledil je empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in pretežno kvalitativnega dela. V kvantitativnem delu so nas zanimale razlike med spolno zlorabljenimi v otroštvu in nikoli zlorabljenimi posamezniki, in sicer na naslednjih področjih: individualni problemi in moči, izraženost agresije, zmožnost samokontrole in zmožnost čustvenega procesiranja. V raziskavo se je prostovoljno vključilo 707 udeležencev, od katerih je 61,39 % udeležencev doživelo nizko, zmerno ali močno obliko spolne zlorabe, kar je nad povprečjem raziskav. Na podlagi analize vprašalnikov smo ugotovili, da imajo posamezniki, ki so doživeli spolno zlorabo v otroštvu, v primerjavi s posamezniki, ki je niso, v odraslosti statistično pomembno več individualnih problemov in manj moči na področjih: izraženost negativnih afektov, odsotnost inhibicije močnih impulzov, življenjska funkcionalnost in samosprejetost, ne pa tudi na področjih: odprtost samoizražanja, nerazumevanje samega sebe, zloraba substanc in fleksibilnost. Nadalje so rezultati raziskave pokazali, da imajo posamezniki, ki so doživeli spolno zlorabo v otroštvu, statistično pomembno slabšo regulacijo agresije, in sicer na vseh področjih agresije: fizična in verbalna agresija, jeza, sovražnost in skupna raven agresije. Ugotovili smo tudi, da imajo posamezniki, ki so doživeli spolno zlorabo v otroštvu, v primerjavi s posamezniki, ki je niso, statistično pomembno manjšo zmožnost samokontrole na področju tolerance do frustracije, ne pa tudi na področjih: impulzivnost, poenostavljanje, tvegano vedenje, fizična aktivnost in osredotočenost nase. Prav tako so rezultati raziskave na področju zmožnosti čustvenega procesiranja pokazali, da imajo posamezniki, ki so doživeli spolno zlorabo v otroštvu, statistično pomembno slabšo funkcionalnost čustvenega procesiranja na področju čustvene stabilnosti, ne pa tudi na področjih: odprtost izražanja čustev, presojanje in uporaba čustev, skupna raven čustvenega procesiranja. V pretežno kvalitativnem in deloma kvantitativnem delu raziskave nas je najprej zanimal prispevek relacijske družinske terapije pri zmanjševanju problemov pri žrtvah spolnih zlorab v otroštvu na področju individualnih problemov in moči, agresije, samokontrole in čustvenega procesiranja. Prav tako nas je v okviru terapevtske obravnave zanimalo klientovo doživljanje sprememb v terapiji oziroma klientovo doživljanje poteka terapevtskega procesa in terapevtovega delovanja v okviru skupinske obravnave spolnega nasilja. V raziskavo je bilo vključenih deset udeleženk, ki so bile spolno zlorabljene v otroštvu. Rezultati raziskave so pokazali, da je pri žrtvah spolnih zlorab v otroštvu po procesu skupinske obravnave po modelu relacijske družinske terapije prišlo do statistično pomembnega zmanjšanja individualnih problemov in nemoči na področjih: izražanje negativnih afektov, življenjska funkcionalnost, nerazumevanje samega sebe in samosprejetost, medtem ko pri odsotnosti inhibicije impulzov, odprtosti samoizražanja, fleksibilnosti in zlorabi substanc, statistično pomembnih razlik ni bilo mogoče potrditi. Nadalje smo ugotovili, da je pri žrtvah spolne zlorabe v otroštvu po terapiji prišlo do statistično pomembnega zvišanja regulacije agresije na področjih: jeza, sovraštvo in skupna raven agresije, na pa tudi na področjih fizična agresija in verbalna agresija. Raziskava je pokazala, da je pri žrtvah spolnih zlorab v otroštvu po procesu skupinske obravnave prišlo do statistično pomembnega zvišanja samokontrole na področju toleranca do frustracije, ne pa tudi na področjih: impulzivnost, poenostavljanje, tvegano vedenje, fizična aktivnost in osredotočenost nase. Prav tako smo ugotovili, da je pri žrtvah spolnih zlorab v otroštvu po procesu skupinske terapije prišlo do statistično pomembnega izboljšanja čustvenega procesiranja na področjih: zmožnost presojanja čustev, čustvena stabilnost in čustveno procesiranje skupaj, medtem ko na področju odprtost izražanja čustev ni prišlo do statistično pomembnega izboljšanja. V drugem delu kvalitativne raziskave nas je zanimalo klientovo doživljanje spremembe v okviru skupinske relacijske družinske terapije oziroma klientovo doživljanje poteka terapevtskega procesa in terapevtovega delovanja. Ugotovili smo, da je navedeno mogoče vsebinsko razvrstiti na štiri osrednje kategorije, in sicer na: spremembe pri klientu, spremembe v odnosu z drugimi, pogoji na terapiji in lastnosti terapevta. Spremembe, o katerih so tekom terapevtskega procesa poročale žrtve spolne zlorabe, so se nanašale na področje čustev, ovrednotenja zlorabe, sočutja do sebe oziroma boljšega razumevanja sebe, doživljanja moči, dvojnega zavedanja ter na področje telesnih odzivov. Prav tako so poročale o spremembah v odnosu z drugimi, in sicer na področjih: razmejitev, socialne mreže, partnerskega odnosa in odnosov v družini. Nadalje so se pogoji na terapiji nanašali na: pomen in učinek terapije, možnost spregovoriti, občutek, da nisi sam oziroma pripadnost, zaupanje, varnost, motivacijo, pozitivna pričakovanja, na strukturo in rednost srečanj ter na izpostavljenost na skupini. Kot bistvene lastnosti terapevta so se izkazale: sočutje, strokovnost in osebnost terapevta ter terapevtski stavki, ki so pomagali. Relacijska družinska terapija se je izkazala za varen prostor, kjer posameznik dobi besede za to, kar se mu je zgodilo, preko različnih mehanizmov pa se travma tudi zregulira in žrtvi povrne upanje v normalno življenje. Skupinska terapija se je kot posebej pomembno izkazala tudi zaradi občutka, da ljudje, ki se jim je zgodila travma spolne zlorabe, vedo, da v tem niso več sami in da z njimi ni nič narobe. Zaključke raziskave je treba razumeti z upoštevanjem omejitev, prvi del predvsem zaradi nereprezentativnega vzorca, v drugem delu pa ni bilo vključene kontrolne skupine, prav tako pa je pri predelovanju spolne zlorabe potrebno upoštevati tudi individualnost in različnost vsakega posameznika, ki se s posledicami travme sooča vsak na svoj specifični način. Doktorska disertacija je pomemben doprinos k boljšemu razumevanju žrtev spolnih zlorab in prispeva k razvoju relacijske družinske terapije pri obravnavi žrtev, ki so doživele travmo spolne zlorabe.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Greif], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 206274051

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Teološka fakulteta, Ljubljana Ljubljana TEOF v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico