VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Ponori ogljika v gozdovih GGE Novo mesto - jug [Elektronski vir] : diplomsko delo - univerzitetni študij - 1. stopnja = Carbon sinks in the forests of the Novo mesto - south forest management unit : B. Sc. Thesis - academic study programmes
    Kavčič, Tina, 1998-, gozdarka
    Gozdovi so bili prepoznani kot ena izmed kategorij, ki ima potencial pri zagotavljanju dolgoročnih koristi za podnebje, zato so vključeni v izvajanje podnebne politike EU. Prilagodili smo postopek ... ocenjevanja spremembe zaloge ogljika in bilance CO2 na ravni gozdnogospodarske enote, ki ga je mogoče uporabiti pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov v Sloveniji. Postopek omogoča, da na podlagi podatkov s stalnih vzorčnih ploskev s pomočjo drevesnih kod ugotovimo vzroke za povečanje in izgube ogljika, ki jih lahko dodatno razčlenimo po sestojnih tipih. Ovrednotimo lahko vpliv prirastka, mortalitete, vrasti in predvsem načrtovanega poseka na končno zalogo ogljika. Sprememba zaloge ogljika je odvisna od razlike med povečevanjem (priraščanje, vrast) in izgubami (sečnja, mortaliteta). Ugotovili smo, da se je v obravnavanem obdobju 2011–2021 v gozdnogospodarski enoti Novo mesto – jug zaloga ogljika povečala za 3,1 t C ha-1 in s tem predstavljala ponor –11,37 t CO2 ha-1. Največja letna akumulacija ogljika je bila na račun intenzivne rasti in vrasti ter najnižjega poseka v mladovju (1,91 t C ha-1 leto-1). Akumulacija je bila prav tako visoka v pionirskih gozdovih z grmišči, panjevcih in posamično do šopasto raznomernih gozdovih, kjer je bilo manj poseka. V debeljakih se je zaloga ogljika le rahlo povišala (0,01 t C ha-1 leto-1). Zaloga ogljika se je znižala v skupinsko do gnezdasto raznomernih gozdovih (–1,86 t C ha-1 leto-1) in sestojih v obnovi (–1,17 t C ha-1 leto-1), kjer se je izvajalo največ sečnje. Z modelom smo pojasnili 91,4 % variabilnosti letnih bilanc CO2. Največji vpliv je imela sečnja, ki je pojasnila 89 % te variabilnosti. Glede na drevesne vrste se je količina uskladiščenega ogljika v preučevanem desetletju najbolj povečala na račun uspešnega pomlajevanja in priraščanja bukve (0,32 t C ha-1), medtem ko se je zmanjšala predvsem na račun sečnje smreke (–0,27 t C ha-1). Pričakujemo nadaljevanje trenda.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Kavčič], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 208414723

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico