VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Dejavniki tveganja in zaščite pri psihosocialnem razvoju otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo [Elektronski vir] = Risk and protective factors of psychosocial development of children from families with addiction problem : doktorska disertacija
    Sorko, Nataša
    Otroci iz družin s težavami z zasvojenostjo so lahko vsakodnevno izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja, ki vplivajo na njihov psihosocialnih razvoj ter so njihovi izzivi povezani z ... (po)doživljanjem mnogih travmatičnih izkušenj, močnih občutkov strahu, sramu, žalosti, bolečine in ogroženosti. Poglobljen uvid v njihova doživljanja pojasnjuje razumevanje njihovih stilov navezanosti v obdobju odraslosti, saj jih definirajo izkušnje iz obdobja otroštva in odraščanja v ne-podpornem družinskem okolju z zmanjšanimi možnostmi pridobivanja pomembnih izkušenj v primarnem družinskem okolju zaradi česar občutek strahu lahko postane del njihovega delovanja ter soočanja z vsakodnevnimi situacijami in problemi. Njihovo spopadanje z izzivi se lahko kaže v skrbi za druge in zanemarjanju lastnih potreb ter zanikanju lastnih potreb. Pri načrtovanju raziskovalnega dela za potrebe doktorske disertacije so bile pregledane številne relevantne teorije. Z namenom poglobljenega vpogleda v doživljanje otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo je bil izveden poglobljen vpogled v sistemsko teorijo, ki pojasnjuje različne interakcije in celovito razumevanje delovanja posameznika v okviru družine oz. sistema ter teoretične predpostavke, ki pojasnjujejo homeostazo. Posebej pomemben del sistemske teorije za temo doktorske disertacije so družinske skrivnosti. Nadalje je bil upoštevan koncept salutogeneze, ki temelji na konceptih odpornosti in skladnosti, pri čemer so bili izpostavljeni poudarki, ki naslavljajo iskanje rešitev, odpornost in proaktivna vedenja. Vključena so bila za raziskavo pomembna teoretična izhodišča, navezujoča se na dejavnike tveganja in zaščite, saj raziskovalna vprašanja naslavljajo povezanost teh dveh dejavnikov z zadovoljevanjem potreb otrok. V teoretičnem delu so bili upoštevani različni socialno-pedagoški koncepti in predstavljene značilnosti postmodernega obdobja, ki ima pomemben vpliv na razumevanje družine in razlik med spoloma. Ker so stili navezanosti, starševski stili in vzgojni stili neposredno in posredno povezani s tematiko raziskovanja, je bil opravljen vpogled v nekatere temeljne značilnosti le teh. Del teoretičnega dela zajema tudi povezanost družine, družinske dinamike in dinamike zasvojenosti, kar je predstavljeno iz več perspektiv. S ciljem analize dejavnikov tveganja in zaščite otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo ter pridobitve poglobljenega vpogleda v področja sedmih raziskovalnih vprašanj je bila izvedena kvalitativna raziskava, zaradi česar je bil v empiričnem delu uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedba raziskave je potekala tako, da so bile izvedene aktivnosti, usmerjene v življenjsko okolje vključenih otrok, k razumevanju njihovega življenja in vsakodnevnega doživljanja v specifičnih situacijah. Znanstveni prispevek doktorske disertacije je v poglobljenem uvidu v dejavnike tveganja in zaščite pri psihosocialnem razvoju otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo. Na osnovi pridobljenih teoretičnih spoznanj in empiričnih zaključkov raziskave je prispevek doktorskega dela širše in bolj sistemsko razumevanje, prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaščite ter zadovoljevanje psihosocialnih potreb otrok, ki odraščajo v družinah s težavami z zasvojenostjo. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče nekatere intervencije, ki jih ponujajo socialno pedagoški koncepti, uporabiti pri načrtovanju programov za ranljivo skupino otrok, ki jo doktorska disertacija naslavlja, vključno z možnostmi vstopa v družino z nudenjem strokovne pomoči, opolnomočenja otrok ter vpliva na njihov življenjski potek. Aplikativni prispevek doktorske disertacije je v poglobljenem vpogledu glede vsebine programov pomoči otrokom iz družin s težavami z zasvojenostjo, ki naj bi bili usmerjeni predvsem v zmanjševanje dejavnikov tveganja in krepitev dejavnikov zaščite na več nivojih, za različne ciljne skupine: otroke iz družin s težavami z zasvojenostjo, starše, strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanje ter socialnega varstva in splošno javnost. V zaključku so predstavljena pripravljena priporočila za oblikovanje smernic za načrtovanje in pripravo nadaljnjih programov in celostnega psihosocialnega dela s ciljno skupin otrok s poudarkom na krepitvi dejavnikov zaščite. Načrtovanje in oblikovanje programov pomoči za otroke iz družin s težavami z zasvojenostjo bi moralo vključevati učenje različnih strategij za spoprijemanje z življenjskimi situacijami, s ciljem zmanjševanja doživljanja izkušenj strahu, ogroženosti, negotovosti, nezaupanja ter povečevanja izkušenj prepoznavanja lastnih potreb z namenom zadovoljevanja le-teh. Strategije bi morale biti strokovno podprte, usmerjene v zmanjševanje dejavnikov tveganja za psihosocialni razvoj otrok, kar bi lahko vplivalo pozitivno na njihov celostni psihosocialni razvoj s priložnostjo poglobljenega razumevanja svoje preteklosti ter nudenja možnosti kreiranja novih poti za prihodnost v varnem okolju.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Sorko], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 234335235

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico