VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Šolanje na domu – primer opravljanja obveznosti šolskega predmeta likovna umetnost [Elektronski vir] = Home schooling - an example of the fulfilment of the obligations of the school subject fine arts : magistrsko delo
    Posel, Talia
    Šolanje na domu je oblika izobraževanja, ki se pojavlja skozi celotno zgodovino in je v času pandemije Covid19 postala praktično edina oblika. Kljub temu da se je pouk prestavil v šole, se še ... dandanes veliko družin raje odloči za šolanje na domu. Otrok pri tem ne obiskuje šole in se navadno izobražuje doma s pomočjo staršev. Doma šolajoče družine se okvirno delijo na t. i. »desničarje«, ki tradicionalni šolski način poučevanja le prenesejo v domače okolje in ga podprejo z versko vsebino, ter »levičarje«, ki domačo šolo uporabijo na način bolj svobodnega, otroku prilagojenega izobraževanja. Šolanje na domu je prilagojeno specifičnim potrebam otroka in je rezultat individualnega družinskega življenjskega sloga, nazorov in vrednot. Zakonodaja v Sloveniji zahteva od staršev, da do začetka šolskega leta pisno obvestijo šolo, na katero je otrok vpisan, o izobraževanju na domu. Na šoli otrok opravlja tudi ocenjevanja znanja, nacionalni preizkus znanja in na koncu uspešno zaključenega leta dobi spričevalo. Kadar razreda ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu obiskovati šolo. Specifični šolski predmeti, kot je likovna umetnost, veliko doma šolajočim družinam predstavljajo izziv, predvsem zaradi dejavnosti, ki so usmerjene v prepletanje posebnosti specifičnih likovnih materialov in pripomočkov (likovnih tehnik), načinov likovnega izražanja (likovnih motivov) in likovnih pojmov (likovni jezik). Lastnosti in omejitve v posameznih domovih pa pomembno vplivajo na to, kako družine pristopijo k spoznavanju posebnosti predmeta likovna umetnost. Ugotovitve raziskave kažejo, da sta vključeni domašolajoči družini uspešno implicirali poučevanje predmeta likovna umetnost v pouk na domu. Zaradi različnih navodil likovnih pedagogov in specifičnih kontekstualnih značilnosti vsakega doma so k poučevanju oziroma opravljanju obveznosti pri predmetu likovna umetnost pristopili na različne načine. Kljub temu so bili rezultati na izpitu pri obeh sodelujočih domašolajočih učencih odlični. V enem primeru je pri temu pomagalo dejstvo, da je bil otrok likovno nadarjen, v drugem pa, da so bili otrokovi starši likovno usmerjeni in dobro organizirani za poučevanje. Obe družini sta bili zadovoljni z odločitvijo za šolanje na domu, saj sta za razliko od šolskih delavcev, vključenih v raziskavi, v tovrstnem načinu izobraževanja videli več prednosti kot slabosti. Med prednostmi so vsi sodelujoči izrazili svobodnejšo organizacijo časa in možnost, da starši bolje poznajo svojega otroka ter ga posledično lažje usmerjajo. Slabost prakse šolanja na domu za otroke so šolski delavci videli v pomanjkanju socializacije, pomanjkanju pridobivanja življenjskih izkušenj, mentorstev šolskih pedagogov in dodatnemu stresu za družine. Otroka sta sama izrazila zadovoljstvo s prakso, saj se v šolskem okolju nista počutila dobro in sprejeto. Zadovoljstvo sta izrazila tudi pri opravljanju obveznosti predmeta likovna umetnost, kjer sta imela dodatno pomoč likovne šole in likovnih delavnic, ki so jima, poleg lastne naklonjenosti do likovne umetnosti, dodatno pomagale pri uspešnem opravljanju obveznosti predmeta likovna umetnost. Rezultati raziskave kažejo na to, da je za uspešno opravljanje obveznosti v praksi šolanja na domu pomembnih več faktorjev; mentaliteta staršev, odnos vseh vključenih do prakse, njihove vrednote in načela glede pomoči drugim ter sodelovanje domašolajoče družine tako s šolo kot tudi z izvenšolskimi podpornimi skupinami. Uspešnost opravljanja obveznosti pri predmetu likovna umetnost je v veliki meri odvisna od uspešne komunikacije med domašolajočo družino in likovnimim pedagogom na šoli ter od same naklonjenosti do predmeta. Pomembno je, da se domašolajoča družina zaveda pomembnosti predmeta likovna umetnost, se aktivno vključuje v otrokovo izobraževanje in/ali poišče podporne skupine oziroma mentorje, ki otroku pomagajo pri razumevanju in usvajanju posebnosti predmeta. Prav tako je pri likovni umetnosti izrednega pomena, da ima otrok dostop do specifičnih likovnih pripomočkov in materialov, ter da se njegovo usvajanje teoretičnih znanj (likovni jezik) preko likovnega izražanja (likovni motivi) prepleta s praktičnim delom (likovne tehnike). Ugotovitve raziskave nakazujejo, da bi bilo smiselno več časa posvetiti ozaveščanju javnosti o tovrstni obliki izobraževanja, predvsem v namene manjše zmedenosti šolskih delavcev in boljšega, konstruktivnejšega ter spoštljivejšega sodelovalnega odnosa med domašolajočimi družinami ter javnimi šolami. Uspešnejše sodelovanje bi lahko povzročilo pozitivne posledice vseh vpletenih, saj bi domašolajoče družine pridobivale zaupanje do javnih šol, šole pa bi lahko v svoje delo vključile tudi nove, preverjene in delujoče metode dela, ki so jih odkrile domašolajoče družine. Prav tako bi lahko šolski delavci z rednejšim sodelovanjem in srečevanjem z domašolajočimi družinami dobili boljši vpogled v družinske razmere, predvsem v smislu prikritega nasilja. Predvsem za namene izvajanja specifičnih vsebin pri predmetu likovna umetnost raziskava nakazuje tudi na to, da bi bila za domašolajoče učence smiselna občasna uporaba šolskih prostorov.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [T. Posel], 2025 ; Ljubljana
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 239431427

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico