VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Analiza katastra urbane drevnine v Ljubljani [Elektronski vir] : ugotavljanje fiziološke in lokacijske primernosti drevesnih vrst za različna rastišča v urbanem okolju : magistrsko delo - 2. stopnja = Analysis of the urban tree register in Ljubljana : determining the physiological and locational suitability of tree species for different growing sites in an urban environment : M. Sc. Thesis - master study programmes
    Nagode, Matej, gozdar
    V raziskavi se ukvarjamo z oceno fiziološke in lokacijske primernosti drevesnih vrst v urbanem prostoru Mestne občine Ljubljana, s ciljem oblikovanja empiričnega modela za podporo odločanju pri ... zasaditvah urbane drevnine. Osrednji raziskovalni izziv je bil oblikovanje modela, ki vključuje ključne vplive na zdravje meščanov in fiziološke parametre, kot so osončenost, onesnaženost tal, delež zelenih površin in alergenost dreves. Analiza temelji na podatkovni bazi obstoječega katastra urbane drevnine in statistični analizi vzorca 400 dreves. Na podlagi sinteze fizioloških zahtev in vplivov na ljudi so bile izračunane ocene primernosti obstoječih zasaditev ter identificirane optimalnejše drevesne vrste za posamezna območja mesta. Rezultati raziskave, ki je zajela 40423 dreves, so pokazali, da kataster dosega 50,20 % primernost za vsa rastišča in lokacije dreves, od tega najvišjo drevesa rodu Tsuga.. V okviru ocene optimalne drevesne sestave za urbano okolje se kot najprimernejše izkazujejo vrste, ki izkazujejo visoko toleranco na abiotske dejavnike mestnega okolja, kot so zbitost tal, omejen prostor za koreninski sistem, onesnaženost zraka in visoke temperature. Med takšne sodijo javorji (Acer spp.), topoli (Populus spp.), platane (Platanus × hispanica), gabri (Carpinus betulus), divji kostanji (Aesculus hippocastanum), vrbe (Salix spp.), češnje (Prunus spp.), lipe, lipovci (Tilia spp.) in bori (Pinus spp.). Model je izpostavil tudi pomembna odstopanja med trenutnim stanjem in optimalno zastopanostjo nekaterih vrst, kot so breze, jeseni in lipe. Brez je trenutno skoraj osemkrat več, kot bi bilo optimalno glede na razmereF, medtem ko so jeseni zastopani v manjšem številu. Ti razkoraki temeljijo na različnih ekofizioloških lastnostih in lastnostih lokacij zasaditve. S statistično analizo naključno izbranega vzorca 400 dreves smo odkrili povezavo med nastajanjem poškodb na drevesih zaradi bližine infrastrukture. Bližina hiš, večstanovanjskih hiš in blokov se izkazujejo kot pomembni dejavniki za pogostost pojavljanja poškodb na drevesih, kar posledično privede do zmanjšanja njihove vitalnosti. Na podlagi ugotovitev predlagamo dopolnjevanje modela primernosti, ki bi z večanjem števila parametrov bolje upošteval kompleksne interakcije med rastiščnimi dejavniki, fiziološkimi lastnostmi drevesnih vrst ter urbanimi prostorskimi omejitvami.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Nagode], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 249068547

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico