VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Človek med zvermi in bogovi ter mahinacije volje do moči naproti razjasnilni govorici [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Celcer, Metka, 1995-
    V delu se preizprašuje mesto človeka, sprva z Aristotelovo delitvijo funkcij duše in pozneje s Heideggerjevo kritiko metafizičnega platonizma. Slednji se opira na prednika, ko naslavlja spreminjanje ... bistva resnice, utemeljujoče se glede na epohalno drugačno razumevanje bistva človeka skozi zgodovino zahodnega sveta. Človek, ki po Aristotelu niha med vegetativnim življenjem in popolnostjo bogov, je zanj živo bitje, ki spoznava z umskim delom duše; razpor umske živali, ki se do Nietzscheja pretvori v gospodovalno tvorbo volje do moči in preračunljivo napravljivost celotnega sveta. Ta pripelje do potujitve bistva človeka kot biti-tu in pozabe ontično-ontološko diference. Heidegger ohranjajoč razliko med bitom bivajočega in bivajočostjo bita najde odgovor na mahinacijska opustoševanja sveta in nesmiselne nihilacije v vračanju na začetek, od koder bistvuje bit v svoji samolastnosti in prebiva u-lastnjen v četverju sveta. Ta nikoli naslovljen Nič metafizike oziroma kraj biti Heidegger najde v logosu kot govorici physisa. Človek je potemtakem čuteča žival, ki ga giblje govorica duše, tako bistvuje in se z govorico približuje bogovom, ta razjasnilna govorica pa ga nenehno u-lašča v svojem bistvu in u-potuje v svoj smisel, tj. upovedovanje usojanj biti in tvorjenje zgodovine sveta.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Celcer], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 251333123

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico