VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Sankcioniranje "prihodnjega zločina" [Elektronski vir] : problematika virtualne otroške pornografije : magistrsko delo
    Sumer, Sara
    Številne mednarodne konvencije, kot tudi kazenskopravna zakonodaja držav po svetu, definira otroško pornografijo kot gradivo, ki prikazuje mladoletnika (osebo, mlajšo od osemnajst let) med spolnim ... dejanjem ali pa spolne organe te osebe z nekim spolnim namenom. Definicije med seboj nekoliko variirajo, vendar pa se še večja težava in razlikovanje pojavi pri pojmu virtualne otroške pornografije, ki jo identični pravni viri definirajo v veliki večini kot vsebine, ki prikazujejo mladoletnike (torej osebe mlajše od osemnajst let), ki pa niso resnične, ampak v celoti računalniško ustvarjene. To je vrsta otroške pornografije, ki se nahaja predvsem na spletu, najdemo pa jo tudi v fizični obliki (na primer japonski stripi – mange). Nekatere države sankcionirajo in v celoti prepovedujejo virtualno otroško pornografijo, spet druge jo dovoljujejo in v njej ne vidijo ničesar spornega. V veliki meri pa sankcioniranje te temelji na strahu pred ''prihodnjim zločinom''. Oblasti se bojijo, da bi gledanje takih vsebin, čeprav slednje ne prikazujejo dejanskih otrok in s tem tudi nimamo dejanskih žrtev iz pravnega vidika, kljub temu negativno vplivalo na percepcijo posameznikov in kako ti vidijo otroke. Obstajajo raziskave, ki potrjujejo ta strah in kažejo, da so tisti pedofili, ki so bili izpostavljeni virtualni otroški pornografiji, nato bili motivirani na njeni podlagi, da napadejo in zlorabijo otroke v resničnem svetu, izven računalniškega zaslona. Na drugi strani pa obstajajo povsem nasprotujoče raziskave, ki trdijo, da ne obstaja povezava med tem, kaj nekdo gleda ter tem, kako se bo v prihodnosti obnašal. Vse naj bi bilo po njihovem mnenju odvisno od osebnosti vsakega posameznika, njegovih vrednot, odnosa do prava in tako naprej, ne pa od tega ali gledajo virtualno otroško pornografijo ali ne. Prav to je glavna problematika tega področja. Glede na med seboj nasprotujoče si raziskave, stoji argument strahu na izjemno tankem ledu, kar pomeni, da ne bi smel biti dovolj za sankcioniranje tako širokega pojma, kot je virtualna otroška pornografija, ki lahko obsega številne vsebine, ki morda sploh ne bi smele biti opredeljene kot takšne. Zakonodaje držav po svetu se razlikujejo med seboj glede tega, kaj sploh spada pod virtualno otroško pornografijo, ali naj bi se slednja sankcionirala, ali je sploh družbeno sporna, kako naj bi se jo sankcioniralo za najvišjo raven učinkovitosti in tako naprej. Težko najdemo določen del te problematike, kjer se med seboj strinjajo. To ne velja le za zakonodaje, ampak kot že omenjeno tudi za raziskave na drugih področjih izven pravne stroke, kot je na primer psihologija. Niti tam se ne morejo zediniti glede tega, kakšen vpliv ima gledanje določenih vsebin in izpostavljenost posameznika tem na njegovo vedenje in ali to povečuje možnost protipravnih ravnanj, povezanih s temi vsebinami, v prihodnosti. Vsa nasprotovanja, dileme in še zmeraj nerešena vprašanja nas lahko pripeljejo do zaključka, da dokler nimamo trdnejših dokazov o vplivu virtualne otroške pornografije na pedofile in tudi otroke, nimamo podlage za njeno pravno sankcioniranje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [S. Sumer], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 251443459

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Vnos na polico