VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Skupinska terapevtska pomoč materam nedonošenih otrok po metodi relacijske družinske terapije [Elektronski vir] : doktorska disertacija
    Kranjc, Urška, filozofinja
    Prezgodnji porod predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv in je predmet intenzivnih raziskav v perinatalni medicini po vsem svetu. Nosečnost, porod in poporodno obdobje so čustveno zahtevna ... obdobja v rodni dobi ženske, ki prinašajo številne spremembe in izzive za bodočo mater. Prezgodnji porod, ki matere večinoma doleti nepripravljene, pa pomeni še toliko večji stres zanje. Poleg fizičnih zapletov in dolgoročnih posledic za novorojenčka lahko pomembno vpliva tudi na njihovo duševno zdravje in kvaliteto navezanosti z otrokom. Duševno zdravje matere v obdobju po prezgodnjem porodu ima ključno vlogo pri celostnem doživljanju materinstva ter vpliva na dolgoročno dobrobit tako matere kot njenega otroka. Ohranjanje stabilnega duševnega zdravja v tem kritičnem obdobju je povezano z večjo kakovostjo življenja celotne družine. V doktorski disertaciji smo raziskali kompleksno povezavo med prezgodnjim porodom in duševnim zdravjem mater. Osredotočili smo se na razumevanje psiholoških in čustvenih dejavnikov, ki vplivajo na matere po prezgodnjem porodu. Poleg tega smo analizirali učinke duševnih težav pri materah na dobrobit njihovih otrok ter preučevali strategije za preprečevanje in obravnavo teh težav. Namen doktorskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju kompleksnih interakcij med prezgodnjim porodom in duševnim zdravjem mater ter oblikovati program za izboljšanje duševnega zdravja mater po prezgodnjem porodu. Doktorsko disertacijo Skupinska terapevtska pomoč materam nedonošenih otrok po metodi relacijske družinske terapije sestavljata teoretični in empirični del. Teoretični del vključuje pregled literature s področja prezgodnjega poroda v povezavi z duševnim zdravjem mater in odnosom med materjo in otrokom, empirični del pa vključuje analizo kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave, v katerem smo prikazali in ovrednotili terapevtski program za matere nedonošenih otrok po metodi RDT. V prvem delu kvantitativne raziskave smo najprej preverjali pojavnost simptomov depresije, tesnobe in posttravmatskega stresa med materami donošenih in nedonošenih otrok v enem letu od poroda. V ta del raziskave je bilo vključeno 257 udeleženk Od teh je bilo 227 mater, ki so rodile donošenega otroka in 30 mater, ki so rodile nedonošenega otroka. S pomočjo vprašalnika Edinburška lestvica poporodne depresije (EPDS), lestvice anksioznosti (STAI) in posodobljenega vprašalnika o poporodni posttravmatski stresni motnji (Modified PPQ) smo potrdili prvo hipotezo. Rezultati so pokazali, da imajo matere nedonošenih otrok statistično pomembno višjo stopnjo simptomov depresije, tesnobe in posttravmatskega stresa kot matere donošenih otrok. V drugem delu kvantitativne raziskave je sodelovalo 12 mater nedonošenih otrok, ki so ob rojstvu tehtali manj kot 1500 g. Preverjali smo pojavnost simptomov depresije, tesnobe in posttravmatskega stresa ter odnos med materjo in otrokom pred in po obiskovanju terapevtske skupine za matere nedonošenih otrok po metodi RDT. S pomočjo vprašalnikov STAI, EPDS, Modified PPQ in lestvice materine navezanosti po porodu (MPAS) smo delno potrdili peto hipotezo, ostalih hipotez pa nismo mogli potrditi. Hipotez 2, 4, in 6 nismo mogli niti potrditi niti zanikati, ker statistične primerjave med eksperimentalno in kontrolno skupino zaradi premajhnega in različnega vzorca ni bilo možno izračunati. Hipoteze 3, 7 in 8 pa smo morali zavniti, saj razlike v stopnji simptomov depresije, tesnobe in posttravmatskega stresa, ki so jih udeleženke dosegle pred in po obiskovanjem terapevtske skupine za matere nedonošenih otrok po metodi RDT, niso dosegale statistične pomembnosti. V kvalitativnem delu pa smo sledili spremembam, ki so jih matere doživljale v procesu terapevtske skupine. Prikazali smo značilnosti terapevtskega dela z materami po prezgodnjem porodu in preverili učinkovitost uporabe novega modela skupinske terapije za matere nedonošenih otrok po metodi RDT. Rezultati so potrdili uspešnost terapevtske skupine: po zaključku procesa so udeleženke izražale bistveno manj depresivnih simptomov, krivde, otožnosti in nemoči; o občutkih nerazumljenosti, nesposobnosti, manjvrednosti in utrujenosti, ki so bili prisotni na začetku, niso več poročale. Tesnoba se je znižala in ostajala predvsem v povezavi z razvojem otroka ter izzivi bivanja doma. Udeleženke so ob koncu bolje obvladovale zaskrbljenost glede hranjenja, teže in kisika ter strah za otrokovo zdravje. Na področju posttravmatske stresne motnje so nekatere še poročale o pretirano zaščitniškem odnosu in izogibanju vedenjem, ki so jih spominjala na prezgodnji porod. Največji napredek se je pokazal v odnosu z otrokom: okrepila se je povezanost, lažje prepoznavanje potreb, večja strpnost in želja po skupnem času. Izidi raziskave so vzpodbudni in predstavljajo pomemben prispevek h krepitvi duševnega zdravja mater po prezgodnjem porodu in kvalitete življenja celotne družine z nedonošenčkom.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Kranjc Jakša], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 261097731

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico