VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Uporaba socialnih zgodb za razvijanje socialno-emocionalnih veščin pri učencih z avtistično motnjo [Elektronski vir] = Social stories for the development of social-emotional skills in students with autism spectrum disorder : magistrsko delo
    Bračun, Laura
    Avtistične motnje (v nadaljevanju AM) so skupina razvojno-nevroloških motenj, ki trajajo vse življenje in pomembno vplivajo na posameznikovo sporazumevanje, socialne odnose ter doživljanje in ... razumevanje okolja. Glavni značilnosti in kriteriji AM sta primanjkljaji v socialni komunikaciji in interakciji ter omejeni in ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov ali dejavnosti. Posamezniki z AM so še posebej ranljivi na socialnem področju. Področje socialnih veščin lahko pri posameznikih z AM razvijamo s pomočjo različnih obravnav. Med najbolj proučevanimi z dokazi podprtimi pristopi je paradigma socialnih zgodb. Slednje so individualizirane kratke zgodbe, ki se uporabljajo za pomoč posameznikom z AM pri razumevanju družbenih situacij s pomočjo opisovanja in pojasnjevanja ustreznega vedenja. Pri obravnavi, učenju in spodbujanju socialno emocionalnih veščin je zelo učinkovit pristop s socialnimi zgodbami. V okviru raziskave smo implementirali omenjen pristop, s poudarkom na razvijanju treh izbranih področjih (socialna recipročnost, socialna participacija, upad socialno neželenega vedenja). Kvalitativna raziskava je temeljila na evalvacijskem pristopu proučevanja dveh študij primerov. Vključena sta bila učenca dvojčka, stara 15 let, ki obiskujeta posebni program vzgoje in izobraževanja. Najprej smo z uporabo Autism Social Skills Profile lestvice ter proučitvijo dokumentacije ugotovili, na katerih socialnih področjih imata učenca največ težav. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali individualizirane socialne zgodbe, ki so se nanašale na izbrana področja socialnih veščin (socialna recipročnost, socialna participacija, upad socialno neželenega vedenja) ter jih implementirali. Uporabljene so bile avtorsko izdelane socialne zgodbe po modelu desetih kriterijev (Gray, 2015). Tekom implementacije smo uporabljali različne kriterije oz. metode dela, kot so poslušanje, pogovor, igre vlog, slikovni material, video posnetki ipd. Po zaključku obravnave smo ponovno izpolnili zgoraj omenjeno lestvico ter pogledali v kolikšni meri sta učenca napredovala. Rezultati so pokazali, da sta učenca na opazovanih področjih vedenja izjemno napredovala. Rezultati raziskave so pokazali, da je napredek na področjih primanjkljajev AM potekal sočasno. Učenec A je dosegel znatne spremembe na področju vzdrževanja osebne higiene, na področju spoštljive komunikacije ter sodelovanja z vrstniki. Učenec B je izjemno napredoval na področju osebne higiene, igre s sošolci ter na področju dopuščanja sošolcem, da se mu približajo. Raziskava je bila primer dobre prakse, saj sta učenca napredovala na izbranih področjih (socialna recipročnost, socialna participacija, upad socialno neželenega vedenja). Kot pomanjkljivost raziskave lahko izpostavimo časovno komponento, saj bi rezultati bili še boljši, če bi imeli več časa za razvoj posameznega področja. Glavni doprinos naše raziskave je nastanek 5 novih socialnih zgodb, ki so bile oblikovane kot podpora učencem za razumevanje socialnih situacij.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [L. Bračun], 2026
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 269404419

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico