Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

31. 12. 2024 je prenehal delovati Biblos.

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči
  • Uvajanje nove hrane pri otroku z avtističnimi motnjami po načelih vedenjskega pristopa [Elektronski vir] = Introducing new foods to a child with ASD through a behavioural therapy approach : magistrsko delo
    Berložnik, Darja
    Prehranjevanje je ena izmed osnovnih fizioloških potreb. Z rojstvom je prehranjevanje instinktivno, nato prehaja v refleksno in kasneje v učeno vedenje. Sprejemanje okusov se začne v prvem letu in ... predstavlja kritično obdobje, kar pomeni, da v tem času učenje poteka enostavneje. V primeru prehranjevanja zajema učenje motoriko – sposobnost požiranja, grizenja, premikanja hrane v različne smeri – ter sprejemanje različnih okusov in tekstur. Zato je uvajanje nove hrane izjemno pomembno, saj več kot je danih raznolikih okusov v zgodnji fazi, večja je verjetnost, da bo otrok sprejel nove okuse. Za večino otrok je hranjenje kot nekakšno senzorno igrišče, ki poleg sitosti ponuja tudi užitek v raziskovanju okusov, učenju in interakcijah. Prehranjevanje je lahko za mnoge otroke z motnjami v razvoju in njihove starše prava nočna mora, še posebno za otroke z avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM). Zanje je značilno, da ima večina pridružene senzorne težave, kar lahko otežuje tudi prehranjevanje. Glavne značilnosti AM so primanjkljaji, ovire oz. motnje na področju socialne komunikacije in interakcije ter ponavljajoča se, stereotipna vedenja. Vedenje se kaže kot pretirana okupiranost z interesnimi področji, rutinami in ritualom, s ponavljajočim se gibanjem in govorom ter kot neobičajni odzivi na čutne dražljaje. Pri hranjenju so najpogostejše težave: težave z žvečenjem in požiranjem, selektivnost hrane, izogibanje hrani, enakost prehranjevanja in rituali ter prenajedanje. Starši pogosto občutijo krivdo, ko njihov otrok zavrača hrano. Deležni so številnih nasvetov, ki pa so lahko le bližnjice, dolgoročno gledano pa lahko imajo negativen vpliv (npr. jok, agresija, odrivanje hrane). Ena najbolj učinkovitih intervencij pri otrocih z AM je vedenjski pristop (tudi uporabna analiza vedenja, angl. Applied Behavioural Analysis – ABA). Osredotoča se na vedenje in vpliv okolijskih dejavnikov in skuša ugotoviti vzrok za težavno vedenje in na podlagi tega razviti program za spremembo vedenja. V okviru funkcionalne ocene je potrebno prepoznati tudi pozitivne in negativne okrepitve, ki oblikujejo otrokovo vedenje. V okviru magistrskega dela smo izvedli študijo primera, ki je predstavljala poglobljen opis načrtovanja in implementacije individualnega programa za uvajanje nove hrane pri proučevanem otroku z AM, ki se je izvajal mesec dni. Uporabili smo ček listo – seznam ojačevalcev, funkcionalno oceno vedenja, seznam repertoarja hrane ter lestvico s kratkim popisom vedenj med prehranjevanjem (BAMBI). Na podlagi zbranih podatkov, vedenjskega pristopa ter senzorne postopnosti smo načrtovali in izvedli program. V 14 delovnih dneh smo izvedli 42 krajših srečanj – po tri na dan. V času programa se je osredotočeno delalo na uvajanju treh živil: sir, jajce in banana. Namen raziskave je bil povečati repertoar hrane pri šestletnem otroku z AM, kar nam je tudi uspelo. Otrok je na polovici programa (III. stopnja: vonjanje) prvič poskusil banano, ostali dve živili pa je zaužil tekom zasledovanja ciljev zaužitja (VI. stopnja). Po zaključenem programu se je izboljšalo tudi vedenje med prehranjevanjem glede na lestvico BAMBI (za 12,2 %).
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [D. Berložnik], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 224995843

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico