Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

31. 12. 2024 je prenehal delovati Biblos.

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči
  • Odnos in stališča učiteljev razrednega pouka do opisnega in številčnega ocenjevanja pri predmetu likovne umetnosti [Elektronski vir] = Attitudes and opinions of primary education teachers regarding descriptive and numerical assessment in visual arts : magistrsko delo
    Mrvar, Tjaša
    Magistrsko delo je osredinjeno na šolski predmet likovna umetnost, temelji pa predvsem na problematiki ocenjevanja. Čeprav slednjega pogosto povezujemo z vzgojnimi vsebinami, ima izjemno pomembno ... vlogo pri celovitem razvoju učencev, ne le na področju ustvarjalnosti, pač pa tudi pri razvoju širših življenjskih veščin. Šolski predmet likovna umetnost namreč ni namenjen le poučevanju veščin ustvarjanja, kot sta na primer risanje in slikanje, pač pa s spodbujanjem kreativnosti in razvijanjem ključnih življenjskih kompetenc vpliva tudi na oblikovanje učencev kot celovitih posameznikov. Prav zato je pomembno, da se s predmetom likovna umetnost učitelji razrednega pouka »rokujemo« na drugačen način kot z ostalimi predmeti ter ga temu primerno tudi ocenjujemo. Pri slednjem imajo namreč učenci možnost izražati in uporabljati svoje naravne danosti z vidika likovnega razvoja, motoričnih spretnosti in doživljanja, zato je potrebno veliko pozornosti posvetiti ne le ocenjevanju končnega izdelka, pač pa vrednotenju celotnega učnega procesa, tudi učenčevega vloženega truda in znanja. Vprašanje ocenjevanja pri predmetu likovna umetnost je torej zelo kompleksno, saj presega zgolj določanje številk ali pisanje besed na papirju. Likovne naloge namreč ne bi smele temeljiti le na prirojenih zmožnostih učencev, pač pa naj bi poudarjale predvsem njihovo pridobljeno znanje, upoštevanje meril in napredek pri likovnem delu. Zanimalo nas je, na katere vidike se učitelji razrednega pouka osredotočajo pri ocenjevanju likovnih izdelkov učencev, kako pri tem vrednotijo znanje, prizadevnost in likovno-razvojno stopnjo ter kakšno vlogo pripisujejo opisnemu in številčnemu ocenjevanju. V tem kontekstu smo za namen magistrske naloge raziskovali različne ocenjevalne pristope in njihov vpliv na učence, pri čemer smo se osredinili na razumevanje učiteljev o tem, kako ocene spodbujajo izražanje likovnega potenciala učencev ter analizirali učinke le-teh na motivacijo, informiranost ter celovit razvoj učencev. Teoretični del zajema opredelitev in pomen predmeta likovna umetnost ter ocenjevanje le-tega, pri čemer je slednje osredinjeno na ključne vidike ocenjevanja, merila, vpliv ocenjevanja na motivacijo in učenje učencev, vlogo učitelja pri ocenjevanju predmeta ter izzive, s katerimi se ob tem srečuje. Opredeljeni sta tudi dve ključni obliki ocenjevanja, na podlagi katerih je temeljila raziskava, in sicer opisno in številčno ocenjevanje, pri čemer so predstavljene značilnosti obeh pristopov, njuna smiselnost in primernost ter informativna vrednost, prav tako pa so navedene njune prednosti in pomanjkljivosti. Teoretični del se zaključi z izsledki nacionalne evalvacijske študije, katere namen je bil ugotoviti smiselnost in primernost številčnega ocenjevanja likovne in glasbene umetnosti ter športa v povezavi z učenčevim napredkom. Empirični del zajema analizo in interpretacijo rezultatov raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 25 vprašanj. V raziskavi je sodeloval 101 udeleženec, vprašanja pa so se nanašala na smiselnost in primernost določene oblike ocenjevanja, motivacijsko in informativno vrednost, vlogo ocenjevanja pri vrednotenju napredka ter dejavnike, ki morebiti vplivajo na ocenjevanje. Ugotovili smo, da je več kot polovica učiteljev za bolj smiselno in primerno obliko v prvem triletju šolanja ocenila opisno ocenjevanje, medtem ko imajo v drugem triletju učitelji nekoliko večjo naklonjenost do številčnega ocenjevanja. Kljub temu tretjina anketiranih še vedno meni, da je primernejše opisno ocenjevanje, kar nakazuje, da številni učitelji tudi v drugem VIO prepoznavajo vrednost kvalitativne povratne informacije pri likovnem izražanju učencev. Številčno ocenjevanje je po drugi strani enostavnejše za izvedbo in bolj enotno razumljivo, vendar manj spodbuja razvojno usmerjeno povratno informacijo. Učitelji tako primernost oblike ocenjevanja povezujejo predvsem z njenim učinkom na razumevanje, razvoj in motivacijo učencev, pri čemer v prvem VIO prevladuje poudarek na razvojnem pristopu in povratni informaciji, v drugem VIO pa se pojavlja večja pripravljenost na uporabo številčnih ocen, če so le-te ustrezno podprte s kriteriji. Ti izsledki potrjujejo potrebo po iskanju ravnotežja med kakovostjo in praktičnostjo pri ocenjevanju likovne umetnosti. S pridobljenimi spoznanji želimo osvetliti mnenja učiteljev razrednega pouka glede poučevanja predmeta likovna umetnost ter prispevati k razvoju pristopov, ki spodbujajo celovit razvoj učencev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Mrvar], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 263442435

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico