Fakulteta za socialno delo, Ljubljana (VSSDLJ)
  • Občutek varnosti pri socialnih delavkah in delavcih ob opravljanju socialnodelovne prakse na centru za socialno delo : magistrsko delo
    Bratina, Zala, 1999-
    V svoji magistrski nalogi sem želela raziskati kakšen je občutek lastne varnosti ob opravljanju socialno delovne prakse pri socialnih delavkah in delavcih na centru za socialno delo. Zanimal me je ... predvsem pogled zaposlenih socialnih delavk in delavcev na dejavnike, ki vplivajo na omenjen občutek varnosti, na varnostne ukrepe na delovnem mestu, lastne in organizacijske, in na stanje lastne kompetentnosti in opremljenosti z znanjem za postopanje v potencialno nevarnih situacijah na delovnem mestu. Dodatno sem želela pridobiti njihova lastna pričanja o osebnih izkušnjah z varnostnimi incidenti na delovnem mestu in o načinih postopanja ter doživljanju v teh situacijah, kjer me je zanimalo tudi njihovo mnenje o prijavljanju varnostnih incidentov na delovnem mestu. Nazadnje pa sem želela pridobiti tudi njihove poglede na varnostno problematiko na delovnem mestu in predloge, vezane predvsem na povečanje varnosti zaposlenih na centru za socialno delo. Opravljena raziskava je kvalitativna. Do pridobljenega izkustvenega gradiva sem prišla z izvedbo štirih fokusnih skupin, kjer je vsaka od njih predstavljala eno od štirih enot centra za socialno delo Severna Primorska, in sicer enoto Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina. Znotraj vsake fokusne skupin so sodelovale štiri socialne delavke (z izjemo ene skupine, kjer so sodelovale tri) s posamezne enote, ki delujejo na različnih delovnih področjih centra, kot je področje denarnih prejemkov in subvencij, varstva otrok in družine, varstva odraslih ter socialnovarstvenih storitev na centru. Rezultati raziskave nam omogočajo boljši vpogled v občutenje in doživljanje lastne varnosti pri zaposlenih socialnih delavkah na centru za socialno delo Severna Primorska ter v okoliščine in dejavnike, ki k temu prispevajo. Z analiziranjem pridobljenega gradiva sem tako ugotovila, da na občutek lastne varnosti pri osebah vplivajo organizacijski dejavniki, podporni dejavniki znotraj kolektiva, kjer je omenjena razlika med podporo med zaposlenimi in podporo vodstva, ter drugi dejavniki, ki vplivajo na presojanje občutka varnosti, kot na primer večkrat omenjena nepredvidljivost okoliščin. Lastno ravnanje v varnostnem primeru je po mnenju udeleženk raziskave odvisno od same situacije in okoliščin ter od odzivnosti sodelavk. Omenjen je pomen deeskalacijskih tehnik v varnostnih situacijah in izdelava varnostnega načrta v primeru ogroženosti, pri čemer lahko oboje uvrstimo med preventivne ukrepe zaposlenih. Zaposlene ob opravljanju lastnega dela izvajajo različne preventivne ukrepe, med katerimi so takšni, ki jih izvajajo v primeru, ko so same, ko so na terenu, ko je potrebna posebna pozornost na okoliščine pri drugih sodelavkah, in ko nastopijo situacije, ki zahtevajo vnaprejšnjo organizacijo dela. Postopanje oseb v varnostnih situacijah v veliki meri temelji tudi na samoizdelanih smernicah za ravnanje, pri čemer se v določenih primerih kot pomembna kaže predhodna organizacija. Omenjena je tudi potreba po delovanju po lastnem občutku, saj ta omogoča presojanje stanja znotraj določene situacije. Osebe so spregovorile tudi o preventivnih ukrepih, ki spadajo pod način delovanja centra za socialno delo, in se navezujejo na znanje za postopanje v varnostnih situacijah, opremo, opravljanje dela v dvoje ter na zmožnost spremstva. O pomenu in uporabnosti protokolov ravnanja v omenjenih situacijah so osebe povedale, da ta zares ne zmore predstavljati zaščite in predvideti točno postopanje v interakciji z uporabnikom, prav tako pa ne zmorejo pomagati v nepredvidljivih situacijah. Med načini postopanja v varnostnih situacijah so sodelujoče navajale primere, kjer so opisale lastno postopanje v trenutni varnostni situaciji in po njej. Nekatere zaposlene so imele izkušnjo s postopanjem na način, kjer so se po incidentu odločile za podajo prijave nasilja, povzročenega s strani uporabnika. Nekatere so povedale, da so dogodek prijavile, več pa se jih je znašlo v situaciji, kjer so prijavo želele podati, vendar so se nato odločile za nasprotno. Zaposlene so z mano podelile tudi s katerimi oblikami nasilja so se srečevale na delovnem mestu, pri čemer so doživljale verbalno, psihično in fizično nasilje. Osebe so opisovale tudi kaj so doživljale v času varnostnih situacij, znotraj katerih so se znašle same, ter podelile določena opažanja v takšnih situacijah. Doživljanje strahu je bilo s strani zaposlenih omenjeno večkrat. Nekatere so spregovorile o vlogi varnostne službe, kjer je bila omenjena tudi vloga policije v danih situacijah. Nekatere so omenjale tudi pomen in uporabo lastne intuicije, kjer so si nekatere od njih v preteklih situacijah z njo pomagale pri presojanju okoliščin in presojanju resničnosti groženj. Zaposlene so navajale tako pozitivne kot negativne izkušnje z reagiranjem vodstva v varnostnih situacijah, katerih del so bile tudi same. Pri tematiki opozarjanja na varnostno problematiko je bilo pri zaposlenih moč prepoznati nezaupanje do sistemske ureditve področja socialnega varstva, opozarjale pa so tudi na lastno počutje ob opravljanju dela, kjer so izpostavile vidik negativnega odnosa uporabnikov do njih samih, navajenost na doživljanje nasilja s strani uporabnikov ter ranljivost in ogroženost zaposlenih. Spregovorile so o izvajanju pritiskov na zaposlene, o občutkih ogroženosti, in o problematičnosti tega, da so tej že samoumevni. Naprej so opozorile tudi na negativno dojemanje centra za socialno delo in strokovnih delavk ter na povečano ogroženost področja dela. Tematika, ki so jo zaposlene pogosto omenjale, je vezana na podajanje prijave nasilja s strani strokovnih delavk in delavcev centra za socialno delo, kjer so izpostavljale mnogo težav, ki jih same opažajo pri urejenosti področja oziroma postopka podajanja prijave s strani zaposlene osebe. Izpostavile so svoje izkušnje skupaj z lastnimi mnenji o vidikih, ki se jim zdijo problematični, podale pa so tudi predloge, vezane na spremembo obstoječe ureditve. Predlogi zaposlenih, vezani na varnostne ukrepe na delovnem mestu, so se največkrat navezovali na opremo na delovnem mestu, zaposlovanje dodatnega kadra, oblikovanost prostora ter usposabljanje in izobraževanje. Osebe so z mano podelile mnenje o tem, da je ozaveščanja o varnostni problematiki na delovnem mestu premalo. Opozarjale so na to, da je o ogroženosti zaposlenih socialnih delavk in delavcev premalo zavedanja na makro ravni. Osebe so se ob omenjanju varnosti na delovnem mestu in situacijah, ki jih postavljajo v položaj ogroženosti, nenazadnje navezovale tudi na povezavo lastne varnosti s podobo socialnega dela v javnosti. Po mnenju zaposlenih gre v veliki meri za kritiziranje odločitev zaposlenih in za nepoznavanje področja njihovega dela.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [Z. Bratina], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 247720707

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0837
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
arhiv
bmag tisk 0000000314
IN: 2016165 arhiv
bmag tisk 314
IN: 2016165 		ni za izposojo
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico